Adijo, srednješolska leta

Ko se zaprejo ena vrata, se odprejo druga. Kot se te dni zapirajo vrata srednje šole vsem dijakom zadnjih letnikov. Kaj jih čaka in kako se ob tem počutijo? Preberite, kako se zaključevanja svojega srednješolskega obdobja spominjajo naši sogovorniki in kaj svetujejo današnjim maturantom.

od Zasavc.net - 02. 06. 2018

Blaž Rojko, dirigent, skladatelj, vodja območne izpostave JSKD Trbovlje:

»Po srednji šoli sem se zaposlil kot vzgojitelj predšolskih otrok v vrtcu Zalog Ljubljana z občutkom, da lahko spremenim svet. Kmalu sem občutil trdnost realnega sveta. Med delom in študijem ob delu sem spoznaval nove oblike vzgojiteljskega dela in znotraj tega tudi našel delovanje na kulturnem področju. Današnjim maturantom svetujem, da razširijo krila in začnejo živeti svoje sanje. Če želiš, da se ti sanje uresničijo, pa se moraš najprej zbuditi.«




Branka Jovičič, oskrbnica Planinskega doma Gore, Hrastnik:

»Tako, kot so meni povedali starejši, povem jaz mlajšim: šolska leta, sploh srednješolska, so res najlepša leta. Meni se takrat ni zdelo tako, kot se verjetno ne zdi niti današnjim srednješolcem, a zagotovo drži. Do osemnajstega leta se je meni zdelo, da čas sploh ne teče, da jim imam že 30, a 18 še kar ne (smeh). Ko me je pri šestnajstih par let starejši in seveda najlepši fant v soseski vprašal: Brankica, koliko si ti sploh stara?, sem hitro odgovorila: 18 bom. In kaj mislite, da je odgovoril? Rekel je: vem, da boš, ampak kdaj? Danes na isto vprašanje odgovorim, da sem 18 že bila, a ne povem, kdaj. Zato dragi mladi, uživajte življenje in srečno!«






Boštjan Vidmar, prokurist EVJ Elektroprom in direktor televizije ETV:

»Pravijo, in drži, da z leti slabe stvari pozabiš, zato so tudi moji spomini na srednješolsko obdobje prijetni in lepi. Obiskoval sem srednjo tehnično šolo v Zagorju. Takrat nismo imeli mature, zato nam je bilo na koncu šolanja prihranjeno kar precej skrbi in živcev.

Ko primerjam sebe v tistem času s hčerkama, je bilo pri meni vse bolj jasno in določeno. Že zelo zgodaj sem se navdušil nad elektrotehniko in potem nisem imel nikoli več pomislekov, da bi izbral kaj drugega. Vedno so me zanimali strokovni predmeti, sedaj mi je žal, da nisem takrat več časa posvetil tudi učenju splošnih, ki me sedaj močno zanimajo in v življenju še kako pridejo prav.

Žal imamo v mladih srednješolskih letih še premalo življenjskih in delovnih izkušenj, da bi vedeli, kje to znanje, ki nam ga takrat podajajo, koristno uporabiti. Zato bi bilo pametno razmisliti, da bi dijaki, potem ko zaključijo maturo, opravili eno leto ali dve prakse v gospodarstvu, nato pa nadaljevali študij na fakulteti. Tako bi spoznali, katera strokovna znanja pri svojem delu potrebujejo in bi imeli na fakulteti veliko večje zanimanje za teorijo, ker bi že vedeli, kje in kako jo uporabiti.

Če povem primer iz lastnih izkušenj: tudi mene znanja iz kmetijstva, poljedelstva in sadjarstva niso zanimala, dokler nisem postal lastnik parcele ob hiši in zasadil prva drevesa. Takrat sem začel raziskovati, spraševati in se učiti ter tudi spoštovati znanje in izkušnje starejših, ki so to pred mano že delali in znali.«




Darja Smrkolj, invalidska upokojenka, dobitnica priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih ACS, Izlake:

»Le kaj danes razmišljajo mladi ljudje, ki v teh dneh zaključujejo srednjo šolo in opravljajo maturo? Moje misli mi večkrat poletijo k njim, še posebej zdaj, ko se kot odrasla oseba trudim pridobiti čim več znanja.

Ko sem sama zaključevala svoje poklicno izobraževanje, sem si želela čim prej zaslužiti svoj denar in razbremeniti starše. Najpomembneje pa mi je bilo, da se mi ne bo treba več učiti. Vendar so se takoj pojavile ovire. Zaradi moje drugačnosti službe zame ni bilo. Moji domači so se precej namučili, da sem dobila službo. To je bilo delo na normo. Zelo kmalu sem spoznala, da bi tudi pri moji drugačnosti prišla prav višja stopnja izobrazbe in bi si lažje služila kruh. Toda v tistem času se z dobrim uspehom v osnovni šoli nisi vpisal na vsako srednjo šolo, kar je danes dostikrat možnost in prav je tako. Velikokrat se šele po osnovni šoli oziroma na višji izkaže, na katerem področju resnično blestiš. Danes mladi res težko dobijo zaposlitev, vendar imajo več možnosti za različna izobraževanja in tudi tu je prihodnost.«




Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog, Zagorje:

»Moji spomini na srednjo šolo so polni raznih nagajivih dogodivščin, ki smo jih s prijatelji neumorno počeli preko vseh štirih let. To so bili časi, ko smo praktično vsi imeli štipendijo in skoraj zagotovljeno službo po končani šoli, zato sem si dejal, da je potrebno le narediti šolo in uživati mladost. In to sem tudi počel. Srednjo šolo sem zapuščal z željo, da se čimprej osamosvojim in si kot mlad fant prislužim svojo plačo.

Ko danes pogledam nazaj, pomislim predvsem na to, kako prezgodaj in premlad se moraš odločati o svojem poklicu. V svojem poklicu rudarskega tehnika nekako nisem našel pravih izzivov in želene svobode, zato sem se kasneje odločil za poklic kmeta, v katerem sem se dosti bolj našel.

Mladim maturantom, ki so negotovi pri odločitvi za nadaljnje šolanje in poklic, pa samo sporočam, naj po svetu hodijo brez strahu, z odprtim srcem in glavo, pa jih bo življenje gotovo pripeljalo do pravega poklica.«







- oglaševalski prostor -

Zasavc.net - 16. 06. 2018
Zasavc.net - 09. 06. 2018
Zasavc.net - 26. 05. 2018
Zasavc.net - 19. 05. 2018
Zasavc.net - 12. 05. 2018

O nas

Stik z nami: info@zasavc.net