Darja Smrkolj: Želim se še veliko naučiti, spoznati in doživeti

Kot dobitnica priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih je Zasavka Darja Smrkolj te dni pod žarometi. Svojo zgodbo o tem, kako nikoli ni prepozno za učenje in pozitivni pogled na svet, deli različnim poslušalcem. Seveda smo jo povabili na kavo.

od Zasavc.net - 15. 05. 2018
Foto: TPK

Širok nasmeh, prijazen pogled in pozitivna naravnanost so prvi in najmočnejši vtis, ki ga na sogovornika napravi Darja Smrkolj. Rodila se je družini v Žvaruljah in jo presenetila z genetsko boleznijo, zaradi katere je ostala nižje rasti. A v svojih zdaj že skoraj 52 letih je vsem dokazala, da se lahko velik duh razvije tudi v malem telesu.

Nikoli ni nehala upati in si želeti. Ko se danes ozre nazaj, pravi, se ji je uresničilo že precej želja iz otroštva. Je samostojna, vozi in ima svoj avto. No, ena se ji še ni, pa mogoče še bolje tako. A izdala je ne bo, ker nikoli ne veš. »Življenje vidim, kot ga opisuje Martin Kojc v Učbeniku življenja. Če imam želje in se prepustim toku, se mi počasi vse uresničuje, če pa sem kdaj hotela kaj storiti s silo, se je vse obrnilo narobe. Vem, da se mi dogaja tisto, kar je zame najboljše. Je pa res, da nas življenje brusi. Če zdaj pomislim na svoje otroštvo, sem čedalje bolj hvaležna, da sem odraščala na kmetih. Tako sem bila prisiljena hoditi peš, najprej v podružnično šolo Mlinše in pozneje na Izlake. Nihče ni pome prihajal s kombijem ali avtom, čeprav smo ga doma imeli. Naučila sem se hoditi celo zelo hitro, saj sem bila k temu primorana, sicer so me moji vrstniki pustili zadaj,« pripoveduje Darja.

V najstniških letih je prestala kar nekaj operacij, s katerimi so ji za sedem centimetrov podaljšali noge. Hodila je z berglami, gipsom, postopek je bil dolgotrajen: v sedmem razredu so začeli s podaljševanjem, v drugem letniku so ji odstranili nameščene ploščice, ki so služile kostem v oporo.

Poklicno se je izobrazila v Kamniku, kjer ni bilo velike izbire za ženske, pa se je odločila za šiviljstvo. Nato je 19 let delala na normo v Delozi. Sprva je niso želeli zaposliti, ker so se bali, da bodo imeli z njo težave in bo ves čas na bolniški. Potem je najprej opravljala prakso, za kar so ji dali nek odslužen šivalni stroj, a jih je s svojo delavnostjo presenetila. Večkrat je v službo hodila predčasno in delala tudi med odmorom, da je normo dosegla ali se ji vsaj približala. Tudi na bolniško ni hotela. Enkrat so jo sodelavke prosile, naj gre k zdravniku. Bila je prehlajena, jemala je zdravila in nato postala vsa pikasta. »Bale so se, da bi se od mene česa nalezle, zato sem potem res šla k zdravniku in izvedela, da sem alergična na penicilin. Pa nisem vzela bolniške, ampak dopust,« se nasmeji.

Ko jo je delo začelo močneje utrujati, ji je starejša sorodnica svetovala, naj se invalidsko upokoji. »Obiskovala sem jo v domu starejših na Izlakah in večkrat mi je že to govorila, enkrat pa je bila tako prepričljiva, da sem res odšla k zdravniku in ta mi je povedal, da imam izpolnjene vse pogoje za to.«

Branje jo je zasvojilo šele v bolnišnici, ko ji je prišel v roke napet roman Konsalika. Od tedaj knjige požira. Je članica zagorske knjižnice in tamkajšnjega bralnega krožka, društva za preprečevanje osteoporoze, medgeneracijskega društva Srečno in njegovega bralnega krožka Graščina, ki ga vodi Helena Odlazek. Pred 22 leti je naredila izpit za avto, pred 18 leti jo je tedanji izlaški župnik Janez Miklič povabil k branju mašnega berila. Bere ga pri mašah v Domu starejših Polde Eberl Jamski na Izlakah vsako prvo nedeljo v mesecu in ob praznikih, sicer pa stanovalcem doma bere tudi na obisku dvakrat mesečno. »Povabilo sem želela odkloniti, pa ga je v mojem imenu sprejela sorodnica v domu, s katero sem šla večkrat k maši. Danes lahko rečem, da sem zelo hvaležna župniku, ki me je povabil k sodelovanju, čeprav nisem bila njegova faranka in je imel okrog sebe dovolj drugih bralcev, pa je vendar izbral mene. S to izkušnjo sem namreč pridobila res tisto pravo samozavest.«

Svojo samozavest krepi tudi z izobraževanjem in sodelovanjem v različnih delavnicah Zasavske ljudske univerze. »Pred šestimi leti me je prijateljica povabila na tečaj računalništva in takrat se je začelo. Sledili so tečaji angleščine, nemščine, ruščine, na voljo so tudi delavnice. Če mi je kaj všeč in imam čas, se prijavim.« Za promocijo učenja in znanja odraslih je letos na slavnostni prireditvi v Šmarjah pri Jelšah prejela priznanje. »Mislim, da bi bila najbolj srečna moja mama, ki je lani umrla, če bi me videla na odru,« pravi, »kajti zaradi mene je preživela veliko ponižanja in trpljenja. Danes je mladina veliko boljša, kot je bila včasih,« pove ob še sveži izkušnji iz Srednje šole Zagorje, kjer je dijakom predstavljala svojo zgodbo. »Odzvala sem se s kar malo treme, ampak ko sem srečala te mlade, sem se takoj razbremenila. Nihče se mi ni posmehoval, nihče ni zavijal z očmi, še na telefone niso pogledovali. Posedli so se okrog mene in bili vsi zelo pozorni, prijazni. Takšne publike nisem še nikoli imela in to je bila zame res lepa izkušnja.«

Seveda pa je na njeno priznanje ponosna vsa njena preostala družina: oče, strici, teta, sestra in brat. Pri bratu v Kandršah si je uredila tudi življenje. »Vesela sem, da je tako,« pravi, »lahko sem sama v svojem pritličnem stanovanju, obenem pa imam ob sebi bratovo družino. Imajo me zelo radi, tudi nečaki, in jih zelo skrbi zame. Ko so bili majhni, sem jaz pazila nanje, zdaj, ko so odrasli, pa oni name.«

Čeprav je mnenja, da jih celo preveč skrbi, saj se v življenju dobro znajde. Za svoje počutje poskrbi z jutranjo telovadbo in hrano, ki ji tekne. Pred kratkim ji je uspelo izgubiti kar nekaj odvečnih kilogramov z odrekanjem sladkarijam in čokoladi. Ker si je želela biti všeč. A to ni bila njena edina želja. Teh ima Darja Smrkolj namreč še mnogo. Takšnih in drugačnih. Predvsem se želi še veliko naučiti, spoznati in doživeti. Življenje jo še vedno brusi. Sploh pa si želi biti tudi pri osemdesetih čila in taka, pravi, kot so nekatere njene kolegice iz društva za preprečevanje osteoporoze.

Tatjana Polanc Kolander


- oglaševalski prostor -

- oglaševalski prostor -

Zasavc.net - 15. 07. 2018
Zasavc.net - 13. 07. 2018
Zasavc.net - 12. 07. 2018
Zasavc.net - 11. 07. 2018

O nas

Stik z nami: info@zasavc.net