Film o bosanskem planinskem konju

V Delavskem domu Zagorje bodo pripravili v petek, 2. februarja, ob 19. uri predpremiero dokumentarnega filma Bosanski planinski konj na robu preživetja. Dokumentarni film je pripravila ekipa Televizije Slovenija v sodelovanju z Mednarodnim združenjem rejcev bosanskih planinskih konj.

od Zasavc.net - 01. 02. 2018
Foto: Branko Klančar

Z njim bi radi širšo javnost seznanili o usodi pasme teh konj in opozorili, da bi morali ohraniti to dragoceno, vendar kritično ogroženo pasmo konj, ki je v Sloveniji prisotna že več kot 500 let. Po predvajanju filma bodo v avli DD Zagorje odprli še razstavo fotografij bosanskih planinskih konj Branka Klančarja in drugih.

Bosanski planinski konj je bil že od nekdaj stalni spremljevalec narodov na območju Bosne in Hercegovine. Od nekdaj je poznan kot eden najboljših planinskih malih konj na svetu za prenos tovora. Je univerzalen, primeren tako za delo na kmetiji in v poljedelstvu, za pomoč pri gozdnih opravilih kot tudi za jahanje, prenašanje tovora in vprego.

Bosanski planinski konj je edina bosansko hercegovska avtohtona pasma konj. Konji te pasme žive v BiH, Črni Gori, v nekaterih delih Srbije, v Makedoniji, ponekod na Hrvaškem (Dalmacija, Kordun, Lika). Po mednarodni klasifikaciji spada konj v kategorijo ponijev, zato ga imenujejo tudi bosanski poni. V literaturi pa bi našli še nazive bosansko-hercegovski planinski konj in balkanski konj.

Nastal je z mešanjem avtohtone pasme s konji Ilirov, Keltov in Slovanov. Ob pogostih vpadih Hunov, Avarov, Ogrov in predvsem Turkov so se oplemenjevali z orientalnimi, predvsem arabskimi konji. Po odhodu Turkov z Balkana so arabski konji prihajali iz avstrijske državne kobilarne Radautz, madžarske Babolna, ruske kneza Sanguska iz Volonije in domače iz Han-Pijeska. Od leta 1929 ga vzgajajo v kobilarni Borike pri Goraždu. Najbolj znani sta liniji Miško in Barut, medtem ko je rodov kobil veliko. V nekdanji Jugoslaviji je bil njegov delež 35 do 40 % vseh konj.

Je izvrsten tovorni, vprežni in jahalni konj, skratka popoln vojaški konj. Ima suho glavo, precej dolg vrat, slabo izražen viher, srednje dolg hrbet, močan in kratek spoj (zato je videti zbit), široke in globoke prsi ter zaobljen križ. Kopita so trda in močna. Stoja prednjih nog je pravilna, zadnjih pa nekoliko sabljasta ali kravja, kar pa mu ne zmanjšuje zanesljivosti hoda. Visok je od 130 do 140 cm in težak do 300 do 400 kg. Najpogosteje se pojavlja kot rjavec, vranec ali sivec. Dozori precej pozno, po petem letu.

V Sloveniji se načrtno ukvarjajo z naravno vzrejo ogrožene pasme bosanskih planinskih konj na posestvu Ergela Planido v Rtičah pri Podkumu, ki jo vodi Anton Dolinšek. Tam si lahko obiskovalci ogledajo konje, posestvo in neokrnjeno okolico, uredili so tudi posebno sobo z zbirko, posvečeno tej pasmi, in etnološko zbirko kmečkega orodja in priprav. Večina konj na posestvu izhaja iz Borika v BiH.

MP


- oglaševalski prostor -

Zasavc.net - 24. 02. 2018
Zasavc.net - 23. 02. 2018
Zasavc.net - 23. 02. 2018
Zasavc.net - 22. 02. 2018

O nas

Stik z nami: info@zasavc.net