Peli so o Zasavju in Zasavkah

Na prireditvi Zasavc leta 14. marca v Delavskem domu Zagorje so zasavski pevci mlajše generacije zapeli znane skladbe, posvečene Zasavju, v novi preobleki.

od Zasavc.net - 20. 03. 2018
Foto: Branko Klančar

Predstavljamo skladbe in izvajalce, ki so s svojim odličnim nastopom obogatili izbor Zasavca leta 2017. Pevce je spremljal Pihalni orkester Svea Zagorje, ki ga vodi dirigent Peter Kuder. Pihalni orkester je prireditev otvoril s skladbo Pozdrav Zagorju, ki jo je napisal Tone Kuder. Nato so si sledile: Revirska, Hrastniška deklica, Naš ata, Moja mala Zagorjanka, Na Kum in Adijo, knapi.

Revirska

avtor glasbe: Tone Kuder
avtor besedila: Radovan Palčič
aranžma za pihalni orkester posebej za prireditev Zasavc leta 2017: Klemen Benko
prvi izvajalec: Revirčani
izvajalec na prireditvi: Neva Marn Hafner 

Skladba je nastala sredi 70. let prejšnjega stoletja, zato je bilo kar precej brskanja, da so aranžer Klemen Benko in njegovi glasbeni sodelavci našli vse podatke o njej. Nekaj dilem je bilo že z naslovom. Poimenovali smo jo Revirska, Franc Tomažič pa je povedal, da so jo fantje iz ansambla Revirčani takrat imenovali kar Revirčani.

Besedilo je napisal Radovan Palčič, Tomažič ni prepričan, da ni tudi glasba njegovo delo, vendar je kot avtor zapisan Tone Kuder, ki je bil glasbeni oz. nekakšen duhovni vodja ansambla Revirčani, v katerem je včasih, po potrebi, tudi zaigral. Sicer pa so v začetni postavi ansambel Revirčani sestavljali: pevec Viki Lebar, harmonikar Franc Tomažič, klarinetist Riko Božič (potem Vlado Kojnik), trobentač Pavel Prosenc, bobnar Alojz Roglič in kitarist Drago Repovž. Ansambel je bil v sedemdesetih letih izjemno priljubljen in uspešen. Na Ptujskem festivalu so bili glasbeniki nagrajeni leta 1974 in 1975, leto kasneje pa so prejeli celo glavno nagrado Orfej.

Del pesmi so kasneje posneli tudi Zasavci v okviru venčka Mi smo pa iz revirskih krajev. Franc Tomažič pa se spominja, da so hoteli skladbo Revirčani posneti okrog leta 1975, ko so snemali nekaj svojih skladb na nacionalnem radiu. »Vendar je takratni šef radijske produkcije Tomaž Tozon dejal, da je ne bodo posneli, ker je preveč podobna eni drugi pesmi,« je dejal Tomažič. Obstaja pa posnetek iz desetletnice Radia Trbovlje (leto 1974), kjer so jo Revirčani igrali na prireditvi v Delavskem domu Trbovlje. Original bi moral biti v arhivu Radia Aktual Kum, vendar je vprašanje, če še obstaja, saj so novi lastniki skoraj ves radijski arhiv odpeljali iz Trbovelj.

Posebej za prireditev Zasavc leta 2017 je priredbo skladbe za pihalni orkester naredil Klemen Benko, ki je povedal, da se je z veseljem lotil aranžmajev, saj mu je tovrstna glasba blizu. Neva Marn Hafner pa je ob prošnji, da bi pesem zapela na prireditvi, kar zapela refren, saj se je pesmi takoj spomnila. Pesem je oživila, spremljal jo je Pihalni orkester Svea Zagorje.

Hrastniška deklica

avtorja glasbe: Jože Percl – Slobodan Filipovič
avtorja besedila: Jože Percl – Slobodan Filipovič
aranžma za pihalni orkester: Vinko Štrucl
prvi izvajalec: Veter
izvajalec na prireditvi: Miha Bantan

Pesem Hrastniška deklica je v Hrastniku že dolgo ponarodela, saj jo pojejo ob različnih priložnostih. Še posebej je bila vedno priljubljena med steklarji. Osnovni del in poznan refren Hrastniška deklica je lepša kot marjetica … je namreč napisal Jože Percl. Pred več kot dvema desetletjema so jo oživili člani ansambla Veter, ki so jo tudi posneli. Kot je povedal vodja ansambla Slobodan Filipovič, je refrenu dodal dolg uvod in zaključek z novo glasbo in besedilom v hrastniškem narečju. Ta izvedba Hrastniške deklice je v javnosti tudi najbolj poznana. Ansambel Veter je pesem izvajal tudi s Steklarsko godbo Hrastnik in prav po tej izvedbi je priredbo za pihalni orkester uredil Vinko Štrucl.

V ansamblu Veter so v času, ko so posneli Hrastniško deklico, igrali: Slobodan Filipovič (klaviature), Janez Hameršak (vokal, bas kitara), Marjan Špendal (vokal), Iztok Grahek (kitara) in Dejan Tabor (bobni).

Za prireditev Zasavc leta 2017 je pesem naštudiral pevec Miha Bantan. »Pesem sem poznal, igramo jo tudi pri Rudarski godbi Hrastnik, katere član sem. Vendar nisem poznal dela, kjer se govori v hrastniškem narečju, to mi je bilo novo. Besedilo sem naštudiral po posnetku,« je dejal Bantan.

Naš ata

avtor glasbe: Oto Pestner
avtor besedila: Jože Andrej Čibej
aranžma za pihalni orkester posebej za letošnjo prireditev: Klemen Benko
prvi izvajalec: Mladi upi
izvajalec na prireditvi: Kumske punce

Na Veseli jeseni, festivalu narečne popevke, so se leta 1984 pojavili Mladi upi, ki so jih sestavljali Alenka Hvala, Marjan Hvala, Boštjan Groznik, Tomaž Teržan, Jani Cestnik in Jože Pečnik. Skupina je navdušila s pesmijo Naš ata, ki so jo zapeli v knapovskem narečju. Očarali so občinstvo, ki so nastop nagradili s prvo nagrado. Pesem je prejela še tretjo nagrado za besedilo, skupina pa nagrado za najboljše debitante festivala.

Glasbo je napisal Oto Pestner, harmonije pa Bogo Hvala. Besedilo je delo Jožeta Andreja Čibeja. Kot je povedal Bogo Hvala, ki je leta 1980 sestavil skupino Mladi upi, v kateri sta igrala in prepevala tudi njegova hči Alenka in sin Marjan, je zgodba o nastanku pesmi Naš ata zelo zanimiva. Najbolj mu je v spominu ostalo, kako so se kar nekaj časa pregovarjali, kdo bo napisal besedilo in kdo glasbo. »Ko je potem Oto Pestner napisal melodijo, sem odšel z njo na vlak iz Ljubljane v Trbovlje in razmišljal o besedilu. Potem pa sem na vlaku srečal Jožeta Andreja Čibeja in kar hitro sva se dogovorila, da bo on napisal tekst. Pesem je nastajala čez noč, vmes sva trikrat, štirikrat spremenila naslov, no zjutraj pa je bila končana in zanjo sem napisal še večglasje,« se dogodkov izpred 34 let spominja Bogo Hvala.

Žena pokojnega Čibeja Danijela Čibej nam je povedala, da je bila knapovska tematika za narečno besedilo najbolj primerna. »Kolikor se spomnim, je Jožetu kar hitro uspelo napisati besedilo, za katero se je kasneje pokazalo, da je zadetek v polno. Pesem je tako po izvedbi kot po vsebini požela velik uspeh in je še danes živa. Ob izjemnem uspehu na festivalu Vesela jesen smo bili vsi seveda navdušeni, saj ga nismo pričakovali.«

Aranžma pesmi je posebej za prireditev Zasavc leta 2017 napisal Klemen Benko. Kako se je lotil pisanja aranžmaje za prireditev? Klemen Benko: »Z velikim veseljem sem se lotil aranžmajev skladb Naš ata in Revirska, saj mi je tovrstna glasba zelo blizu, obenem pa pogrešam prireditve, kjer se slovenska zabavna glasba izvaja ob spremljavi velikega orkestra. Prepričan sem, da bodo poslušalci navdušeni nad skladbami, ki so kar malce utonile v pozabo. Zagotovo pa bodo močno popestrile letošnji dogodek - Zasavc leta.«

Na prireditvi so pesem izvajale Kumske punce v sestavi Tjaša Judež (vokal), sestri Katja Hercog (kitara, vokal) in Janja Hercog (harmonika, vokal) in Špela Kukenberg. O tem, kako so se lotile priprav za prireditev, so povedale: »Ko smo izvedele za nastop, smo bile vesele in hkrati presenečene, da bomo zapele pesem, s katero so Mladi upi leta 1984 zmagali na popevki Vesele jeseni. Pesem nam je všeč, predvsem zato, ker so jo peli, ko so bili še otroci. Seveda pa smo ponosne na to, da jo lahko zapojemo v zasavskem narečju, ki je tudi nam domač.«

Moja mala Zagorjanka

avtor glasbe: Martin Žvelc
avtor besedila: Ivan Sivec
aranžma za pihalni orkester posebej za letošnjo prireditev: Luka Groboljšek
prvi izvajalec: Zasavci
izvajalec na prireditvi: Matic Jere

Moja mala Zagorjanka je pesem, ki je v Zagorju ponarodela. Besedilo zanjo je napisal Ivan Sivec, glasbo pa Martin Žvelc, ki je tudi sicer veliko sodeloval z ansamblom Zasavci, za katere je bila skladba napisana. Žvelc se spominja: »Zasavci so me prosili, če bi jim pomagal z aranžmaji in z veseljem sem sodeloval z njimi. Jože Buden je odličen pevec, zelo ga cenim. Vsake toliko časa sem naredil kakšen komad zanje. Enkrat sem se lotil pesmi v španskem ritmu. Nastala je Moja mala Zagorjanka, ki je lepša kot Španka. Ivan Sivec je napisal besedilo in pesem je v izvedbi Zasavcev postala izjemno priljubljena. Še sam sem bil presenečen, ko so jo enkrat peli v družbi s kitaro, pa pevci sploh niso bili iz Zasavja. Tudi izvedba Orlekov mi je všeč, malo bolj trda je, pa so jo predvsem mladi dobro sprejeli.«

Zasavci so pesem Moja mala Zagorjanka posneli v naslednji zasedbi: Jože Buden (vokal), Branko Peklar (klaviature), Viki Drnovšek (kitara), Bojan Kališnik (bas kitara) Srečko Sušnik (trobenta), Stane Ojsteršek (trobenta), Jože Vukič (tolkala). Srečko Sušnik se spominja nastanka skladbe takole: »Ko je bila ta stara pleh muzka prvič v Španiji, sva v njej igrala tudi dva Zasavca: Jože Vukič in jaz. Lepo je bilo. Ko smo prišli nazaj, pa smo imeli melodijo za to skladbo že v igri. Jože se je pogovarjal s Sivcem, predlagal je, da tekst poveže z gostovanjem godbenikov v Španiji. Tam so seveda opazili veliko lepih punc, pa fajnih, pa vse, ampak, ko smo se vrnili v Zagorje, smo videli, da so naše naj naj - najboljše. To je bilo Sivcu izhodišče, da je napisal tekst. Martin Žvelc je napisal kot vedno izredno dober komad. Nasploh je bil Žvelc številka ena za zabavno glasbo, ki smo jo izvajali Zasavci.«

Pesem izvajajo tudi Orleki, ki so jo prvič zapeli na obletnici ansambla Zasavc in so s to izvedbo hoteli presenetiti člane ansambla, za katerega je bil komad napisan. Kot je povedal vodja Orlekov Vlado Poredoš, jo kasneje niso nameravali izvajati, vendar so na koncertih ljudje vse večkrat zahtevali, da jo zaigrajo. Tako se je znašla v njihovem železnem repertoarju.

Aranžma za pihalni orkester je za to pesem posebej za prireditev Zasavc leta 2017 napisal Luka Groboljšek: »Glede na to, da je bila ta skladba za Zasavce zelo pomembna, sem želel v svojem aranžmaju skladbo že na začetku prikazati malce bolj pompozno. Takoj, ko neko skladbo izvaja pihalni orkester, se seveda odpre ogromno novih možnosti, vendar sem želel obdržati osnovne temelje originala, katerega je lepo zapolnil že Martin Žvelc, ter ji dodati le malce lastnega pridiha.

Ne glede na to, kakšno priredbo bi napisal, je treba poslušalca tudi v novi preobleki peljati v Španijo na morje, med griče opojne in ne v Savudrijo na ledeni čaj. To je bila rdeča nit.«

Pesem je na prireditvi Zasavc leta 2017 zapel Matic Jere. Povedal je: »Komad poznam že iz rane mladosti. Kasneje, ko so jo naredili Orleki, je itak postala še bolj prepoznavna. V Zagorju pa se pesem tako vedno poje na žurkah. Imam jo v ušesih, originalni tekst sem pa moral obnoviti. Slišala sva se z Groboljškom, ki je delal aranžma, zaradi tonalitete in to je to. Super.«

Na Kum

avtorja glasbe: Bojan Bergant in Vlado Poredoš
avtor besedila: Vlado Poredoš
aranžma za pihalni orkester: Igor Podpečan
prvi izvajalec: Orlek
izvajalec na prireditvi: Primož Siter

Leta 1998 je izšel album Salamurca zasavske glasbene skupine Orlek, na kateri je bila tudi skladba Na Kum. Orleki so tako za album kot za skladbo Na Kum prejeli takrat najvišje slovensko glasbeno priznanje zlati petelin. Skupina Orlek je ob nastanku te skladbe igrala v postavi: Vlado Poredoš (vokal, kitara, mandolina, ukulele, orglice, kazoo), Bojan Bergant (el. kitara, kitara, banjo), Jože Pečnik (bobni), Mitja Tori (bas kitara, kontrabas), Jure Tori (harmonika, klaviature), Ečo Matko (pozavna), Janez Tori (trobenta) in Miran Mars (saksofon).

Če ima Triglav svojo pesem, zakaj je ne bi imel Zasavski Triglav, so si verjetno mislili Orleki. Poredoš in Bergant sta napisala glasbo za pesem, ki opisuje pot na Kum iz Trbovelj, čeprav nanj vodijo poti iz vseh treh zasavskih občin.

Vlado Poredoš pravi, da je že od leta 1982 stalnica v Zasavju, spoznal pa ga je že prej. Če gre sedaj v Prekmurje, mu po dveh dneh postane dolgčas na ravnini, saj pogreša zasavske hribe. Zato ni čudno, da je ustvaril pesem, ki je posvečena najvišjemu hribu v Zasavju.

Primož Siter se je priprave na nastop lotil tako, da je v zadnjem tednu trikrat prehodil pot iz Trbovelj do Kuma. No ja, tole je hec. Je pa bil pred nekaj več kot mesecem dni nazadnje tam gor z družino na snegu. Nevsakdanje pa se je lotil študija besedila. Stipkal ga je na star pisalni stroj … »To je nekakšen ritual,« pravi Primož Siter. »Sicer sem pa ful vesel, da so me organizatorji povezali ravno s tem komadom.« Siter pravi, da je očaran nad zadnjo kitico: »Ta glasbeno odpre pogled s Kuma in iskanje doma skozi daljnogled, kar mi je v metaforičnem smislu vedno bila prva stvar v življenju – iskanje doma, zato sem napisal komad Kje sem doma.«

Adijo, knapi

avtor glasbe: Vlado Poredoš
avtor besedila: Vlado Poredoš
aranžma za pihalni orkester: Igor Podpečan
prvi izvajalec: Orlek
izvajalka na prireditvi: Hana Hribar

Leta 1995 je skupina Orlek izdala album Adijo, knapi z naslovno skladbo z istim naslovom. Skladba je svojevrsten spomenik rudarskim generacijam v Zasavju. Napisana je bila sicer takrat, ko se je zapiral rudnik Zagorje, napovedala pa je tudi konec rudarjenja v Zasavju. Skupino Orlek so ob snemanju albuma Adijo, knapi sestavljali: Vlado Poredoš (vokal, kitara, mandolina, ukulele, orglice, kazoo), Bojan Bergant (el. kitara, kitara, banjo), Ivo Vidergar (el. kitara, kitara), Jože Pečnik (bobni), Mitja Tori (bas kitara, kontrabas), Jure Tori (harmonika, klaviature), Ečo Matko (pozavna), Janez Tori (trobenta) in Miran Mars (saksofon).

»Idejo za naslov in pesem sem dobil enkrat na sestanku uredništva Zasavca. Takrat je novinar Roman Rozina prišel z idejo o članku z naslovom Adijo, knapi, saj se je veliko govorilo o zapiranju rudnikov. In meni je to nekako ostalo v glavi in me kljuvalo toliko časa, da sem naredil pesem. Rudniki so se zaprli, pesem pa ostaja,« je dejal Vlado Poredoš, avtor glasbe in besedila. Pesem je za pihalni orkester aranžiral Igor Podpečan in Orleki so jo s Pihalnim orkestrom Svea Zagorje tudi igrali. Na prireditvi Zasavc leta je pesem zazvenela v izvedbi pevke Hane Hribar ob spremljavi Pihalnega orkestra Svea Zagorje.


Posnetek prireditve

Celotno prireditev izbora Zasavca leta 2017 je posnela ekipa televizije ETV. Vsi, ki prireditve niste obiskali ali pa želite podoživeti prijeten večer, si lahko posnetek oddaje pogledate v torek, 20. marca, ob 19.40 uri po oddaji Merica dobrega.


- oglaševalski prostor -

Zasavc.net - 17. 10. 2018
Zasavc.net - 17. 10. 2018
Zasavc.net - 15. 10. 2018
Zasavc.net - 12. 10. 2018
Zasavc.net - 10. 10. 2018

O nas

Stik z nami: info@zasavc.net