Radeče

Radeče so ena najmlajših slovenskih občin. Občina je tudi med manjšimi v Sloveniji. Njeno ozemlje ima zanimivo obliko, saj je pomanjšana in zrcalno obrnjena podoba Slovenije. Samostojna občina je od januarja 1995, ko se je odcepila od občine Laško. Zgodovina Radeč je zanimiva, saj so bile nekoč pomembno središče. Pa tudi današnji utrip ni od muh, saj so Radečani poznani kot pozitivni ljudje, pripravljeni prijateljsko stisniti roko vsakomur z dobrimi nameni. V septembru bomo občino in njene ljudi podrobno spoznali tudi v našem spletnem časopisu Zasavc.net.

od Zasavc.net - 01. 09. 2018
Radeče. Pogled iz Šavne Peči. Foto: arhiv KTRC

Radeče se ponašajo s slikovito geografsko lego med Savinjsko, Zasavsko in Posavsko regijo. Če bi bile te regije združene v eno, bi bile Radeče nekakšen naravni center. Po nihanju in vključevanju ter sodelovanju v vseh so se Radečani odločili, da se bodo vključili v regijo Posavje. Tam so našli največ stičnih točk sodelovanja. Radeče kot mesto oblikuje reka Sava, uokvirja pa dolenjski (tudi zasavski) Triglav Kum (1221 metra) in na drugem koncu Lisca (948 metra).

Prvotno naselje, trg in kasneje mesto so nastali ob izlivu Sopote v Savo. Prav po reki Savi od nekdaj poteka meja med Štajersko in Kranjsko. Radeče ležijo na kranjski strani. Sopota teče v Radeče po izjemno zanimivi soteski, ki jo obkrožajo hribi, kjer se je v zgodovini, danes pa tudi, marsikaj dogajalo. Po dolini Sopote je v časih, ko je bila dolina Save še bolj kot ne neprehodna, potekala pot proti osrednji Sloveniji. Dolini so precej časa vladali grajski gospodje, najbolj znani so bili Ostrovrharji, ki so posedovali grad nad Svibnim.

Graščina je včasih obvladovala tudi naselje Radeče. Staro mestno jedro leži pod Grajskim gričem. Danes na griču nad Sopoto o zanimivi zgodovini pričajo samo še zaraščene razvaline graščine. Novejši del mesta se je razvil proti Savi in navzgor ob Sopoti. Včasih je bilo na Savi pri Radečah veliko pristanišče, saj so iz porečja Save in Savinje spravljali predvsem les. V Radečah so se splavarji ustavili in potem nadaljevali pot po Savi navzdol. Življenje splavarjev je pustilo kraju neizbrisen pečat, njihove šege in običaje še danes obujajo s tradicionalnim splavarjenjem in splavarskim krstom.

Z ukazom kralja Aleksandra so Radeče 15. julija 1925 postale mesto. Do leta 1951 je bil sedež občine v Radečah, zatem se je selil v Hrastnik, kasneje v Laško. Občina Radeče je ponovno postala samostojna 1. januarja 1995. V občini so županovali: Janez Zahrastnik, Ludvik Sotlar, Franci Lipoglavšek, Matjaž Han, Rafaela Pintarič, sedanji župan pa je Tomaž Režun.

V Radečah je bila včasih precej razvita obrtna dejavnost in mala podjetniška dejavnost. Že od 18. stoletja pa je usoda Radeč in okoliških krajev tesno povezana s papirnico, ki je dajala kruh generacijam prebivalcev ob Sopoti in je pomembno vplivala tudi na družbeni razvoj na prostoru sedanje občine.

Občina Radeče meri 52 kvadratnih kilometrov. Ima štiri krajevne skupnosti in 23 naselij. Občinski praznik praznujejo 8. septembra v spomin na izgnance, ki so se v teh dneh leta 1945 vračali na svoje domove.

Površina: 52 kvadratnih kilometrov

Prebivalcev: 4211, 2076 moških, 2135 žensk

- povprečna starost: 42,05 let

- delovno aktivnih: 2.205

- brezposelnih: 310

- študentov: 175

Stanovanjske površine: 30,03 m²/osebo

- gospodinjstev: 1.620

- družin: 1.329

Krajevne skupnosti: Radeče, Jagnjenica, Svibno, Vrhovo

Naselja: Čimerno, Zavrate, Zagrad, Svibno, Jagnjenica, Stari dvor, Jelovo, Njivice, Radeče, Žebnik, Močilno, Počakovo, Obrežje, Dobrava, Rudna vas, Loška gora, Brunška gora, Hotemež, Brunk, Goreljce, Log pri Vrhovem, Vrhovo, Prapretno.



- oglaševalski prostor -

Zasavc.net - 19. 09. 2018
Zasavc.net - 17. 09. 2018
Zasavc.net - 16. 09. 2018

O nas

Stik z nami: info@zasavc.net