Radeške naravne lepote

V Radečah in na zaobljenih hribih, ki jih obdajajo, se bohoti neokrnjena narava, ki ponuja možnosti za številne izlete in prijetna doživetja. Popotnik pa si lahko na sprehodu ogleda tudi kar nekaj naravnih znamenitosti: od mogočnih drevesnih eksotov v parku Dvor, Jeračeve smreke, ki spominja na cipreso, do jadranske smrdljive kukavice, ki sodi k orhidejam, in kranjskega šebenika.

od Zasavc.net - 26. 09. 2018
Park Dvor. Foto: KTRC Radeče

Park Dvor

V Radečah se lahko sprehodite po labirintu zelenih umetnin, pod krošnjami očarljivih drevesnih lepotic, ki sta jih tekom desetletij ustvarjala človek in narava. Okoli graščine Dvor, katere zgodovina sega že v 16. stoletje, se namreč razprostira čudovit park. Zasnovan je v značilnem angleškem krajinskem slogu, zasajen pa je bil sredi 19. stoletja.

Mreža poti in stezic je speljana vse do rekel Save. Med drevesi je nekaj stoletnih eksotov in lepotic. Sredi parka kraljuje orjaška lipa, eno najlepših dreves je japonska sofora, čudovita je bukev s povešenimi vejami. V parku so še tise, pendule, murve, orjaške tuje, močvirske ciprese, kalifornijske cedre … Park Dvor Hotemež je zavarovan kot naravna znamenitost.

Jeračeva smreka

Jeračeva smreka na Počakovem z obsegom 91,5 centimetra, premerom skoraj 30 centimetrov in višino 23 metrov velja za naravno znamenitost neokrnjenih jatenskih gozdov. S svojo podobo spominja na cipreso, a pogled je varljiv. V resnici je stebrasta smreka prava biološka nenavadnost, njena oblika pa je najverjetneje posledica mutacije. Takšne smreke so namreč značilne za visokogorski svet, saj gre tam za evolucijsko prilagoditev na obilne snežne padavine. Jeračeva gospa s svojo ozko in gosto raščeno krošnjo pa kraljuje na nadmorski višini zgolj 700 metrov. Njene veje so krajše, bolj uleknjene, segajoče skoraj do panja. Ker so takšne smreke pri nas velika redkost, si seveda zaslužijo vso pozornost. Ta posebna naravna znamenitost ima vrednost dendrološkega spomenika.

Gašperjev kostanj

V naselju Močilno, nedaleč stran od Radeč, stoji izjemna naravna znamenitost, Gašperjev kostanj, ki se ponaša z nazivom najdebelejšega domačega kostanja v Sloveniji. Ime je prevzel po gospodarjih bližnje Kiškove domačije, kjer so ded, oče in sin Gašperji. Štiri stoletja že sega v nebo njegova mogočna krošnja, v kateri gnezdijo tudi ljubke sove.

Pravi ajd je tale trdoživec – ima skoraj 11 metrov obsega in 3,60 metra premera. V višino meri 18 metrov in kljub častitljivi starosti še vedno rojeva svoj jesenski dar, žlahtni domači kostanj, iz katerega delajo odlično marmelado. Povrhu vsega stoji na izjemni legi – obkroža ga mehko zelenilo livad in gozdov, izpod njegove krošnje pa pogled sega na sosednji Kum in Ostrovrharjevo Svibno.

Arnika in Magolnik

Na Magolniku, 850 metrov visokem vrhu, na katerem kraljujejo zelene livade in mehka gozdna krajina, je ohranjeno rastišče zdravilne arnike, ki je od leta 2004 zaradi svoje redkosti zavarovana.

Magolnik sicer izletnikom ponuja prelepa doživetja v vseh letnih časih. Sprehodite se lahko do Ajdovega groba in Ajdovske deklice, ki tiho, a pomenljivo spregovori o neločljivi povezanosti človeka z naravo. Korak naprej pa radeško zeleno okno v svoj okvir ujame prečudovito podobo Svibnega.

Kranjski šebenik

V začetku poletja izletnike na Svibno povabi botanična posebnost, kranjski šebenik, ki skalne razpoke Grajskega hriba obleče v živorumene barve. Majhna vasica pod sončnimi grebeni sosednjega Kuma je s svojimi številnimi zanimivostmi kot nalašč za potep ob koncu tedna.

Leta 1826 se je dunajski zdravnik Jurij Dolliner odpravil na botanično ekskurzijo v svoj domači kraj. Med travo pod grajskimi ruševinami, ki pričajo o vitezih Ostrovrharjih, je opazil takrat neznano rumeno cvetlico, jo spoznal kot novo vrsto ter jo po svoji rodni Kranjski poimenoval kranjski šebenik. Rastlino v Sloveniji najdemo zgolj še na Zasavski Sveti gori in na Gorjancih.

Kranjski šebenik je dvoletnica, ki spada v družino križnic. Rastlina je visoka 10 do 60 centimetrov, pritlični listi so sedeči, pogosto pernato deljeni, v času cvetenja pa so še zeleni. Socvetje je večinoma enostavno, venčni listi so rumene barve, dolgi približno 2 centimetra. Rastlina po majskem in junijskem cvetenju odmre, iz semen pa naslednje leto zraste listna rožica, ki zacveti šele leto pozneje.

Orhideja

Pred nedavnim je bila v dolini Sopote odkrita izredno redka predstavnica orhidej, ki ji sicer ustrezajo bolj topla rastišča v bližini Jadranskega morja, imenovana jadranska smrdljiva kukavica. Na strminah nad papirnico, ki jih mogočne kumske stene varujejo pred nizkimi temperaturami, v poletnih mesecih naletimo na nepričakovane cvetove z značilno oblikovano medeno ustno. Posamezna rastlina nosi preko deset cvetov, pet belkastih cvetnih listov pa s svojimi škrlatnimi progami tvori majhno čelado, iz katere se izvija nenavadno dolga medena ustna.

Promocijska objava


- oglaševalski prostor -

Zasavc.net - 04. 10. 2018
Zasavc.net - 03. 10. 2018
Zasavc.net - 28. 09. 2018
Zasavc.net - 19. 09. 2018
Zasavc.net - 17. 09. 2018

O nas

Stik z nami: info@zasavc.net